Bili smo v totem Mariboru čuj, jasno včeraj. Na ljudski njivi so Poljaki pobirali slovenski krompir, medtem ko so slovenci dobesedno orali po njih. Fascinantno, pohvalno, impresivno, vzpodbudno. Dedič, Novakovič in Birsa, včerajšnji heroji, seveda polek ostalih. Lahko bi si sposodil stereotipno frazo slovenskih novinarjev (ki mi gre bajdevej pošten na kurac) "Fantje so pustili srce na igrišču".
V Maribor smo brez problemov prispeli nekje ob 20:00, bilo je nekaj manjših zapletov z iskanjem parkirišča. Z nekaj minutnim vijuganjem po blesavih enosmernih je bil tudi ta problem rešen. Popili smo še pivo in vstopili (čez policijski rendgen) na stadion. Ljudi je bilo baje cca 12000, men se sicer ni zdel tako velik, ampak vzdušje je bilo fenomenalno. Stali smo ubistvu celo tekmo, se drli, vriskali in uživali v predstavi "naših" fantov. Ko enkrat vodiš 3:0 je res lepo biti navijač. Po tekmi smo imudetli zapustil stadion, plan je bil, da se gre domov. Moj prevoz se je v trenutku odločil, da bi še ostal in šli domov zjutraj. K sreči so bli na tekmi tudi prijazni fantje iz Krmelja (sedem ludi v zjebanem 15let starem transporterju.....dabest!). Ponudili so mi prosto mesto, tako sem odšel domov z njimi.

Še nekaj utrinkov...
Pred tekmo.
Banda hudičeva 2#.
Malo vas je, malo...
lp, a.
Ni komentarjev:
Objavite komentar