Ohcet, Bandiera Rossa in koncert Liqufa na Mirni

V soboto, sem imel en hell of a day. Sestrična je stopila v zakonski stan, pestro je bilo že od zgodnjega dopoldneva. Sicer sem se malo zmrdoval, ker se je bilo treba zakravatati (ni moj stil sploh), ampak moram rečt da je bil cel dan kar prijeten.

Mimogrede na posoji sem imel en super fotič, Canon EOS 350d.Prvič sem se mal bol zares srečal z zrcalno refleksnim fotoaparatom in res je, ni primerjave. Kvaliteta slik je ohhhhh! Nisem ravno ekspert v fotografiji, se trudim, moj laičen vtis me je pa prepričal v celoti. Prvih toliko € kot pride nekaj podobnega in jih bom imel (nisem ziher, da bo to kmalu) vem kam bodo šli. Ob priliki nalimam še kako fotko.

Torej poroka. Že dopoldne smo štartali proti Šmartnemu pri Litiji, kjer je bila doma moja sestrična - nevesta. Cel dan smo dobro pili in še boljše jedli. Po vseh ceremonijah pa smo pristali v Moravčah v eni ogromni restavraciji (hkrati so bile v njej žurke od treh različnih porok, vsaka v svojem nadstropju). Tukaj pa je sledil odklop vseh, sploh starješih (muzika se jim je dopadla, meni mal manj). Še naprej se je jedlo in pilo.

Ker pa sem imel tega istega dne koncert z Liqufi, sem bil primoran ob deveti uri zginiti iz žura. Koncert se je dogajal na Mirni, nekje eno uro vožnje iz Moravč. Ob 10, sem prispel na kraj zločina, zvedel sem, da je ravno dobro začela lokalna predskupina Lowceiling iz Mirne. Fantje so imeli prvi nastop pred publiko, skupaj so baje nekje tri mesece in bil sem presenečen nad izvedbo. Z izjemo vokala, ki je konstantno fušal in se nasploh preveč drl namesto pel, so dajali kar dober vtis. Ko ugotovijo, da alkohol ni nuja bodo zveneli precej dobro.

Po informacijah organizacija je bil naš nastop predviden za enajsto uro, tako da sem v miru popil eno pivo (več nisem smel, ker sem imel še nekaj vožnje pred sabo) in poslušal lokalce. Po planu smo res začeli nekje ob enajstih, opravili tonsko in gas. Ozvočenje je bilo sicer bolj socialistično, vendar smo igrali že na dosti slabšem. Tonski mojster je bil prijazen (kar ni v navadi), poštimal nas je dokaj v redu. Začeli smo. Sam koncert bi lahko poimenoval koncert zapletov, mene so ves čas zajebavali jebeni efekti, tudi med igranjem je bilo nekaj tehničnih napak (itq so vedno), Mihatu so med enim komadom Babe, ki so pomagale pet (beri dret) pohodile efekte in je bil potem cel komad v mrku.... Kot vrhunec med štorijami na odru pa uvrščam komad Bandiera Rossa. Neki otročji skini (otroci fašizma al kaj že) so najprej vrgli na oder celo pest peska, poln kozarec piva, nekaj plastenk, potem pa je eden uletel na oder in pri priči smo morali nehat igrat. Organizatorji in nekaj domačinov so imudetli poskrbeli za nove prijatelje, jih zvlekli ven in se nekaj časa Pogovarjali z njimi:). Od tukaj naprej smo igrali nemoteno in brez večjih težav. Konec koncev je zadeva izpadla super, folk je bil za žur, mi pa veseli, da smo zadevo speljali in da so ljudje uživali. Mirna še se vidimo!

Takoj po koncertu sem jaz pičil nazaj na ohcet, zamudil sem ves program, vendar se nisem sekiral. Zabavno je bilo videti družbo z nekaj promili več, žur je dosegal vrhunec. Lepo sem se še najedel (pohvala kuhinji, razočarala me je edino francoska solata, ki je bila res nikakva), poslovili smo se in odpeljali domov. Bila je že krepko nedelja. Kar jo je še ostalo sem jo večinoma prespal oz preležal.

lp, a.